Z novim delom akademika in literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa je slovenska literarna veda spet bogatejša za področje znanstvenega raziskovanja, ki utemeljuje in povezuje sociološke metode z literarnozgodovinskimi. Vidike slovenske literature...
mehr
Staatsbibliothek zu Berlin - Preußischer Kulturbesitz, Haus Unter den Linden
Fernleihe:
uneingeschränkte Fernleihe, Kopie und Ausleihe
Z novim delom akademika in literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa je slovenska literarna veda spet bogatejša za področje znanstvenega raziskovanja, ki utemeljuje in povezuje sociološke metode z literarnozgodovinskimi. Vidike slovenske literature postavlja v okvir in jih pojasnjuje s socialnim in duhovnozgodovinskim kontekstom avtorjev samih, oziroma njihovih ustvarjalnih motivov, pa pogojev distribucije del in odziva bralcev oziroma sprejemanja (recepcije) njihovih del. Jedro knjige nas popelje po poglavjih, ki zajemajo vsa literarna obdobja, poudarjajo pa perspektivo njihovih zgodovinskih, družbenih okoliščin in ideologij: Ljudsko slovstvo, Cerkveno slovstvo, Cerkvena književnost, Literatura 19. stoletja in Literatura 20. stoletja. Avtor v zvezi z razlago socioloških vidikov slovenske literature metodološko razlikuje med pojmom "družba" in širšim pojmom "(slovenska) kulturnozgodovinska skupnost", saj slednji predstavlja možnost točnejše opredelitve povezanosti med literarnim ustvarjanjem in okoliščinami njegovega porajanja
Z novim delom akademika in literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa je slovenska literarna veda spet bogatejša za področje znanstvenega raziskovanja, ki utemeljuje in povezuje sociološke metode z literarnozgodovinskimi. Vidike slovenske literature...
mehr
Staatsbibliothek zu Berlin - Preußischer Kulturbesitz, Haus Potsdamer Straße
Signatur:
3 A 255011
Fernleihe:
uneingeschränkte Fernleihe, Kopie und Ausleihe
Z novim delom akademika in literarnega zgodovinarja dr. Janka Kosa je slovenska literarna veda spet bogatejša za področje znanstvenega raziskovanja, ki utemeljuje in povezuje sociološke metode z literarnozgodovinskimi. Vidike slovenske literature postavlja v okvir in jih pojasnjuje s socialnim in duhovnozgodovinskim kontekstom avtorjev samih, oziroma njihovih ustvarjalnih motivov, pa pogojev distribucije del in odziva bralcev oziroma sprejemanja (recepcije) njihovih del. Jedro knjige nas popelje po poglavjih, ki zajemajo vsa literarna obdobja, poudarjajo pa perspektivo njihovih zgodovinskih, družbenih okoliščin in ideologij: Ljudsko slovstvo, Cerkveno slovstvo, Cerkvena književnost, Literatura 19. stoletja in Literatura 20. stoletja. Avtor v zvezi z razlago socioloških vidikov slovenske literature metodološko razlikuje med pojmom "družba" in širšim pojmom "(slovenska) kulturnozgodovinska skupnost", saj slednji predstavlja možnost točnejše opredelitve povezanosti med literarnim ustvarjanjem in okoliščinami njegovega porajanja
